Olajšanje za male podjetnike: kdo bi dobil status mikro espeja
Mikro espeji bi plačevali nižje prispevke, sindikati pa opozarjajo, da to na drugi strani pomeni manj vplačil v pokojninsko blagajno.
Slovenski samostojni podjetniki zadnja leta opozarjajo, da so obvezni prispevki za marsikoga postali previsoko breme — še posebej za tiste z nizkimi prihodki ali v začetni fazi poslovanja. Letos znašajo že 650 evrov mesečno. Tu dodajmo, da so samozaposleni v prvih dveh letih poslovanja oproščeni plačila dela prispevkov.
Nedavno sprejeti interventni zakon uvaja nov status mikro espeja, ki bi plačeval bistveno nižje prispevke. Ukrep bi po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zajel 22 tisoč zavarovancev.
Kdaj bo ukrep uveljavljen, sicer še ni znano. Zakon je bil sprejet 11. maja, a še ni bil uveljavljen, ker so sindikati zbirali in tudi že vložili podpise za zakonodajni referendum. Zdaj mora državni zbor (DZ) odločiti o začetku petintridesetdnevnega roka za zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov podpore za razpis referenduma. Hkrati bi lahko DZ sprejel tudi sklep o nedopustnosti referenduma, saj ustava določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve.
Sindikalne centrale pa že zdaja napovedujejo, da se bodo v tem primeru obrnile na ustavno sodišče in zahtevale ustavno presojo odločitve DZ. Zakon bo uveljavljen po referendumu oziroma odločitvi ustavnega sodišča.
Svoboda predlagala, a umaknila
Visoki prispevki za espeje so že dlje časa tema javne debate, saj so po mnenju mnogih postali previsoki glede na realne prihodke malih podjetnikov.
V predvolilnem obdobju je tako že največja koalicijska stranka Svoboda prišla s predlogom, da bi prispevke vezali na minimalno, ne povprečno plačo. Kot so predlagali, bi se zavarovalna osnova za leto 2026 za samozaposlene in kmete, katerih prihodki v preteklem davčnem letu niso presegli 30 tisoč evrov, določila v višini 60 odstotkov minimalne plače.
S tem bi se prispevki znižali na okoli 400 evrov mesečno.
A ideja je tudi zaradi nasprotovanja ministra za delo Luka Mesca, sindikatov in gospodarstvenikov padla v vodo. Umik poslanskega predloga so v začetku leta podprli tudi na ministrstvu za finance. Predlogu sta nasprotovali tudi pokojninska in zdravstvena blagajna, ki bi izgubili del prihodkov.
Za polovico nižja položnica
Zdaj pa so poslanci nove koalicije podoben ukrep vključili v interventni zakon. Ta prav tako spreminja osnovo za obračun prispevkov za polne espeje (ne pa popoldanske) ter kmete z dopolnilno dejavnostjo z letnimi prihodki do višine letne minimalne plače, kar je v letošnjem letu 17.782,56 evra.
Tem bi znižali spodnjo mejo prispevkov.
Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost letos znaša 1.521,62 evra, s čimer minimalni prispevki znašajo 581 evrov mesečno. Temu je treba dodati še 39,36 evra prispevka in dva odstotka prispevka za dolgotrajno oskrbo. Skupno torej espeji plačujejo po okoli 651 evrov mesečno.
Z novo ureditvijo pa bi se osnova za izračun prispevkov znižala na 666,85 evra. Minimalni prispevki bi se tako zmanjšali na okoli 310 evrov (če upoštevamo tudi obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo).
Upravljavec zdravstvene blagajne zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v mnenju k predlogu zakona navedel, da bi letni učinki (samo za zdravstveno blagajno) znašali 35 milijonov evrov. Avtorji predloga pa so učinek na vse javne blagajne ocenili na 90 milijonov evrov letno.
Dve ključni slabosti
Predlog sicer zmanjšuje stroškovno breme za male podjetnike, a skriva tudi nekaj negativnih učinkov. Nižji prispevki pomenijo manj vplačil v pokojninsko blagajno in večjo razliko med tem, koliko podjetnik vplača in koliko bo (ker je minimalna pokojnina določena) čez leta dobil.
“Naši izračuni kažejo, da bi predlagani nivo prispevkov, izračunan iz 45 odstotkov minimalne plače in ne več 60 odstotkov povprečne plače, pomenil za 40 let takih vplačil pokojnino v (današnji) višini 281 evrov. Vendar bi (zavarovanec. op. a.) zaradi elementov solidarnosti v sistemu prejel njen trikratnik oziroma 826 evrov mesečno. Kako oziroma kdo naj bi financiral tako povečan nivo solidarnosti, če s socialno kapico hkrati izločamo iz sistema vse, ki prispevajo za solidarnost?” so se v komentarju osnutka zakona vprašali sindikati.
Opozorili so, da bi dejstvo, da nižji prispevki veljajo za espeje z manj kot 18 tisoč evrov prihodkov, lahko tiste blizu te meje spodbujalo k delu na črno, da bi se obdržali pod pragom.
